Vpeljava biorazgradljive vrvice v slovenska hmeljišča in uporaba odpadne hmeljevine v novih industrijskih produktih 23:07:2019

Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) začenjajo z novim evropskim projektom, s katerim bodo v slovenska hmeljišča uvedli novo bioplastično, 100 % biorazgradljivo, reciklabilno in kompostabilno vrvico. Načrtovana novost predstavlja okolju prijaznejšo alternativo trenutno množično uporabljeni polipropilenski vrvici, ki se v okolju razkraja tudi do 450 let. Da bo zgodba zaokrožena, partnerji projekta stremijo k celovitem izkoristku odpadne hmeljevine za nove bioplastične proizvode v hortikulturnem, kmetijskem in plastično embalažnem sektorju.

19-07-22 tecos life biothop skupinskaHmeljevina, ki je stranski produkt pridelave hmelja, predstavlja okoljski izziv tako v Sloveniji kot v Evropi. Na ravni EU se na 26.500 ha letno pridela 50.000 ton hmelja. Slovenija je ena izmed najbolj pomembnih proizvajalk hmelja v svetu, zato hmeljarstvo ostaja največja izvozna panoga v kmetijskem sektorju Slovenije in ima velik pomen tudi za razpoznavnost Slovenije v svetu. V pridelavi hmelja problem ostaja sintetična polipropilenska vrvica, ki se uporablja kot opora za hmelj v času rasti, po obiranju storžkov hmelja pa ostane prepletena s stebli. Zaradi tega je hmeljevina trenutno prepoznana kot odpadna surovina, namenjena za sežig, namesto da bi bila izkoriščena kot dragocen vir hranil za kmetijske površine. Bistvena problematika pri sedanji praksi ravnanja s hmeljevino je neprijeten vonj, ki se zaradi anaerobnega razkrajanja hmeljevine širi iz deponij ter ostanki plastične - polipropilenske vrvice, ki se v okolju ne razgradijo in predstavljajo dodaten vnos k že tako pereči problematiki onesnaževanja z mikroplastiko. IHPS že več let išče nove tehnološke rešitve in ima izdelane vrste študij o primernem nadomestku plastične vrvice v hmeljiščih. Izkoriščanje potenciala naravne surovine kot so listi in stebla rastline hmelja, ki ostanejo po obiranju storžkov ob obiralnih halah, pa se še vedno postavlja pod velik vprašaj. Na problematiko neizkoriščenega potenciala odpadne, vendar dragocene biomase poljedelskih kultur, kakršna je hmeljevina, Slovenija zdaj odgovarja z novim evropskim projektom LIFE BioTHOP. Z aktivnostmi smo partnerji že začeli v drugi polovici julija 2019 v Žalcu.

BioTHOP LOGOPo besedah koordinatorke projekta LIFE BioTHOP in višje znanstvene sodelavke na področju prehrane in fiziologije rastlin na inštitutu IHPS dr. Barbare Čeh je cilj projekta BioTHOP zamenjati hmeljarsko polipropilensko vrvico z vrvico iz naravnih biopolimernih materialov (Polimlečna kislina – PLA), ki se v okolju lahko razgradi na snovne monomerne gradnike (voda, CO2 in biomasa) in s tem spremeniti hmeljevino v primarno surovino za izdelavo komposta na kmetijah (gnojilo) ter vrsto biorazgradljivih izdelkov (biokompozitni materiali, sadilni lončki za vrtnarstvo, ter pakirni zabojčki/pladnji), s čimer se količina agro-odpadkov v občinah Spodnje Savinjske doline bistveno zmanjšala. Hkrati to pomeni povečanje prihodka (prodaja odpadne hmeljevine kot vir primarnih surovin za plastično proizvodnjo). Spodnja Savinjska dolina bo na ta način postala primer dobre prakse tudi za vsa ostala hmeljarska območja v Sloveniji in EU, sočasno pa se bo povečala njena dodana socio-ekonomska vrednost, npr. zeleni turizem.

»Da bi bila hmeljevina prepoznana kot primarna surovina in ne kot odpadni produkt, smo v projekt povezali tudi strokovnjake iz drugih industrijskih sektorjev, ki bodo s svojim znanjem lahko ta surovinski tok preusmerili v svoje proizvodne obrate,« pojasnjuje dr. Barbara Čeh. Vseh sedem konzorcijskih partnerjev se je 17. julija 2019 zbralo v Žalcu na prvem uvodnem sestanku, ob koncu katerega so si ogledali tudi 2D-predstavitev pridelave hmelja v Sloveniji v Ekomuzeju hmeljarstva in 3D-doživetje hmeljarstva v naši regiji, kar bo dobra podlaga za razumevanje problematike s strani projektnih partnerjev.

LIFE BioTHOP partnerji

LIFE BioTHOP sestavlja konzorcij sedmih projektnih partnerjev, ki prihajajo iz petih različnih članic EU in sicer Slovenije, Portugalske, Nemčije, Češke in Španije. Vodilni partner projekta je Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) in bo tekom projekta BioTHOP ponudil sonaravno in trajnostno preobrazbo hmeljarske panoge iz linearnega modela upravljanja v sodobno krožno gospodarsko panogo. Projekt bo trajal do junija 2022, vrednostno pa je ocenjen na 1,9 milijona evrov. Od tega 55 % sredstev prispeva Evropska unija v okviru programa LIFE za celotni projektni konzorcij, Ministrstvo za okolje in prostor slovenske udeležence sofinancira v deležu 10 %, del sofinanciranja za partnerja IHPS in Razvojno agencijo Savinje pa prispeva tudi skupščina 6 občin Spodnje Savinjske doline (Žalec, Braslovče, Tabor, Vransko, Prebold in Polzela) ter Združenje hmeljarjev Slovenije.

Poleg inštituta IHPS v projektu sodelujejo še podjetje Lankhorst Euronete iz Portugalske, ki bo hmeljarjem ponudil izpopolnjeno hmeljarsko vrvico izdelano na osnovi PLA, odporno proti vremenskim ujmam in primerno za domače kompostiranje, podjetje Zelfo Technology prihaja iz Nemčije in bo odpadno surovino hmeljevine pretvoril v tehnična ojačitvena vlakna za izdelavo kompozitov, podjetje TRIDAS iz Češke bo iz vlaknine hmelja izdelal popolnoma novo linijo embalažnih produktov, medtem ko bo podjetje Tecnopackaging iz Španije odgovoreno za zagon proizvodne linije ekstrudiranja za pripravo biokompozitnega materiala, osnovanega na polimerni matrici PLA in ojačitvenih vlaken hmelja. Izhodni material podjetja Tecnopackaging bo Razvojni center orodjarstva Slovenije - TECOS, uporabil na svoji pilotni liniji brizganja za izdelavo rigidnih sadilnih lončkov za hitrorastoče poljedelske kulture. V projektu sodeluje tudi Razvojna agencija Savinja, ki združuje vseh 6 občin Spodnje Savinjske doline, demo regije projekta, in je prevzela vlogo diseminacijskih projektnih aktivnosti. Rezultati projekta bodo prenosljivi v preostale države članice EU, končni produkti in izhodni materiali pa v druge industrijske sektorje oziroma aplikativna področja uporabe, npr. mulčing filmi za kmetijski sektor, biokompoziti za avtomobilsko, embalažno in splošno potrošniško industrijsko panogo.

19-07-22 tecos life biothop skupinska 1TECOS-ove aktivnosti na pilotni demonstracijski liniji izdelave bioplastičnih sadilnih lončkov iz odpadne hmeljevine vodi dr. Vesna Žepič Bogataj (vodja laboratorija za aplikativne materiale), ki pojasnjuje pomembnost krožnega gospodarstva v med-sektorskih povezavah: »Izhodni produkti projekta, t.i. bio sadilni lončki, bodo uporabni za sajenje sadik hmelja ali drugih hitro rastočih poljedelskih kultur. Končni izdelki bodo opremljeni s certifikati, ki bodo dokazovali možnosti recikliranja, ponovne uporabe, biorazgradljivosti in kompostiranja, pripravljeni bodo za uporabo v različnih industrijskih sektorjih.

Projekt sledi modelu krožnega gospodarstva s ciljem zvišanja stopnje predelanih odpadnih produktov iz hmeljarske panoge za 100 %, izboljšano energetsko učinkovitostjo za 25 % preko zamenjave nerazgradljive plastike z biopolimernimi alternativami, medtem ko bodo emisije toplogrednih plinov, v primerjavi z zdajšnjimi dejavnostmi predelave sintetičnih plastičnih proizvodov, zmanjšane kar za 6-kratnik.«

ZAKAJ TECOS?

  • Dolgoletne izkušnje
  • Kompetenten kader
  • Kratek odzivni čas
  • Celovite rešitve na enem mestu
  • Vrhunska oprema vodilnih svetovnih dobaviteljev

Prijava eseznam Tecos